Sep 13, 2016

Rojena v Vipavski dolini sem vedno oboževala veter in še zdaj kar oživim, ko zaslišim vršanje burje v krošnjah.

• Od malega so bile moja strast tudi knjige, tako da so knjižničarke obupovale, ko so iskale še kaj moji mladosti primernega, pa seveda dovolj debelega.
• Najhujša kazen je bila prepoved branja in zaplemba knjig, da bi me potem oče zalotil, kako berem zapisnik sestanka. Samo da je bila tiskana bseda...
• Pa še ena je bila ljubezen od otroštva – matematika. No, ta se je že prvo leto študija na Fakulteti za matematiko in fiziko ohladila in naslednjo jesen sem postala zadovoljna študentka biologije.
• Izkoristila sem vsako priliko za potovanja, radovednost me je gnala po celem svetu. Če rečem, da je najlepše doma, to zdaj tudi dobesedno mislim!
• Tam pri šestindvajsetih pa sem nekega dne prebrala oglas za prosto delovno mesto in vzkliknila „Pa saj to sem točno jaz!“.Tako se je začela moja kariera v farmacevtski industriji. Skozi leta sem spoznala njeno (ne)etičnost, hkrati pa si pridobila neprecenljivo znanje s številnih medicinskih področij (diabetes, osteoporoza, hipertenzija, astma, depresija in druge duševne motnje, metabolni sindrom...).
• Dolga leta sem nabirala izkušnje v prodaji in marketingu, najbolj pa sem bila vesela službe v podjetju v domačem kraju. No, stvari so bile tu daleč od idealnih. Pogrešala sem nove izzive...
• Še vedno ne vem, kako je tisti e-mail o coachingu zašel v moj poštni predal in kako je pritegnil moje oko v vsej tisti e-slami. A tisti trenutek je moje življenje stopilo na Shinkansen. Coaching konferenca, pa srečanje z mojo bodočo trenerko in že sem bila nadebudna študentka coachinga. Učinkovitost le-tega sem kmalu preizkusila na lastni koži...
• Skozi različne coaching tehnike in nešteto zastavljenih vprašanj sem dobila uvid v globoko nezadovoljstvo v sebi. Ozavestila sem svojo stisko v službi, ki mi je bila stalen vir stresa, ki me ni izpolnjevala niti mi omogočala ustvarjalnosti in osebnega napredka. Rutinsko delo brez sinergije, brez skupinskega duha.
• Zavedela sem se svojih možnosti izbire in dozorela je težka odločitev: „Grem!“. No, že po 2 tednih sem dobila potrditev in vzpodbudo, ko sta mi moji punci rekli: „Mama, kar nisi več v službi, si čisto drugačna :-)“.
• In ravno v tem najbolj stresnem obdobju mojega življenja, v času odločitve, da pustim službo, sem se zavedela, da se z menoj dogaja nekaj nepredstavljivega. Vzkipljivost, nihanja razpoloženja, izčrpavajoče neprespane noči, vročinski oblivi.... Presenetilo me je, bila sem zgrožena, da se mi to dogaja, kljub zdravi prehrani, športu, jogi.... Zdelo se mi je, da izgubljam stik s svojim telesom. Diagnoza je bila jasna...perimenopavza.
• Zaman sem iskala podporo. Zato sem se kot zagovornica naravnih rešitev zakopala v literaturo. Poiskala sem vire izkušenj, s pomočjo katerih sem nekako uglasila ta moj neuravnoteženi hormonski orkester. Ter pri tem našla svoje poslanstvo:
• Želim pomagati ženskam v (peri)menopavzi, ki se spopadajo s težavami zaradi hormonskega neravnovesja, da spet vzamejo življenje v svoje roke in ga zaživijo v vsej polnosti.
• Želim deliti svoje znanje, saj resnično ni potebno, da gre vsaka ženska sama na pot odkrivanja. Hočem odstreti tančico s te neizogibne, a tako naravne transformacije.
• Tako se je iz želje preizkušati neznano začelo ustvarjanje novih možnosti, odprlo se mi je novo življenje, v katerem bom polno izkoristila svoje notranje vire in potenciale, da spreminjam svet. Za nas, pogumne ženske!