Aug 27, 2018

(Članek, objavljen v reviji HR&M, št.17, avgust/september 2018, letnik 4)

Menopavza je še vedno tabu tema, zlasti v delovnih kolektivih. Dejstvo pa je, da bo vsaka ženska v svojem delovnem življenju šla skozi to obdobje, ki lahko pomembno vpliva tako na njeno učinkovitost in zavzetost pri delu, kot na vzdušje v kolektivu. Ustrezni ukrepi podpore in izobraževanje bodo zmanjšali stigmo in zadrego žensk pred sodelavci ali strankami, povečali zadovoljstvo in dobro počutje pri delu ter zmanjšali absentizem.

Med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije je 45 odstotkov žensk, njihova povprečna starost pa je skoraj 43 let. Z višanjem upokojitvene starosti se veča tudi delež starejših od 50 let. In to je starost, pri kateri se ženske neizbežno soočijo s hormonskimi spremembami menopavze. Ob tem, da se vedno večja pozornost namenja zdravju pri delu starejših delavcev, se hkrati še vedno zanemarja specifično podporo ženskam pri težavah zaradi menopavze. Večinoma se to smatra kot zasebna stvar, čeprav ima lahko pomemben vpliv na delovnem mestu. Zato je potrebno o tej občutljivi temi odkrito spregovoriti, načrtno povečati zavedanje in znanje zaposlenih ter spodbuditi podjetja, da razvijejo učinkovite strategije podpore.

Doživljanje menopavze skozi ženske oči

Menopavza je del naravnega procesa staranja, po ozki definiciji pa traja le en dan – dan zadnje menstruacije v življenju. Določi se jo retrogradno, eno leto po zadnji spontani menstruaciji (1). Običajno nastopi med 45. in 55. letom (povprečno pri 51-tih), lahko pa tudi pred 40-tim (zgodnja menopavza). Je posledica naravnega procesa usihanja delovanja jajčnikov, predčasno pa jo lahko sprožijo določene bolezni ali medicinski posegi. Običajno ženske občutijo največje telesne in duševne spremembe v perimenopavzi. Ta označuje leta izrazitih hormonskih nihanj pred in takoj po menopavzi (1) in ji pogosto posplošeno pravimo kar menopavza. Povprečno traja 3-8 let, pomenopavzne težave pa se izjemoma lahko vlečejo desetletja.

Gledano širše, je menopavza pomembno življenjsko obdobje, podobno kot puberteta, in se ji nobena ženska ne more izogniti. Za zaposlene ženske v srednjih letih je to pogosto skrita skrb, povezana z zdravjem, znaki staranja in lastno vlogo v družbi. Ima pomemben učinek na njihovo delo in življenje, saj prinaša spremembe na telesnem, psihološkem in čustvenem nivoju. Za nekatere ženske je pretresljiva zaradi izgube plodnosti, za druge je izziv sama po sebi, ker se dojema kot začetek konca, čeprav je pred njimi še tretjina življenja. Zato zahteva nova znanja in veščine ter veliko mero prilagodljivosti za obvladovanje specifičnih težav, ki se jim velikokrat pridruži še slabo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, težave v odnosih, skrb za druge (otroci, starajoči se starši), iskanje življenjskega smisla; kombinacija vsega pa lahko vodi v kronični stres in posledično bolezenska stanja.

Številne ženske občutijo značilne menopavzne težave (2) :

• Psihične spremembe: motnje pozornosti in koncentracije, čustvena labilnost, spominske motnje, tesnoba in večje tveganje za depresijo (3).
• Vazomotorni simptomi: vročinski oblivi in nočno potenje, lahko s palpitacijami (neenakomerno bitje srca). Povzročajo fizično nelagodje, zadrego, predvsem pa vplivajo na kvaliteto spanja. Nespečnost ima za posledico utrujenost, razdražljivost in težave s koncentracijo.
• Urogenitalne spremembe, ki lahko vodijo v inkontinenco, pogosta vnetja in suho nožnico. Težave lahko povzročajo tudi neredne in zelo močne menstruacije.
• Bolečine v kosteh in mišicah, pogostejše poškodbe zaradi manjše elastičnosti tkiv.
• Spreminjanje telesne podobe: naraščanje telesne teže, trebušasta debelost, staranje kože.

Te težave lahko trajajo različno dolgo, lahko so bolj ali manj izražene in njihov učinek na kvaliteto življenja je lahko zelo različen. Stres težave običajno poslabša, tako stres ob delu kot izven.

Hormonske spremembe menopavze imajo tudi določene dolgoročne zdravstvene posledice, kot so večje tveganje za srčno-žilne bolezni ter zmanjšanje gostote in jakosti kosti, kar lahko vodi v osteoporozo.

Vpliv menopavze na delovnem mestu

Kar 40 odstotkov žensk meni, da jim menopavzne spremembe povzročajo težave na delovnem mestu (4). Motijo jih predvsem težave s koncentracijo in spominom, utrujenost, slabo razpoloženje in nižje samozaupanje. Za nekatere pa predstavljajo največji izziv vročinski oblivi, ki jih še poslabšajo določene situacije, kot so delo v vročih in slabo zračenih prostorih, sestanki in prezentacije, javno nastopanje in zahtevne delovne zadolžitve, ki vključujejo učenje novih procedur, natančnost in kratke izvedbene roke (4). Torej situacije, ki so zelo verjetno vir stresa.

Večina žensk sicer ne poroča o vplivih menopavze na njihovo učinkovitost pri delu, a je to tudi posledica tega, da bolj trdo delajo in vlagajo več energije, da lahko težave premagajo (4). Tiste, ki vseeno opažajo negativne učinke, pa so zaradi tega zaskrbljene, a svoje težave težko izpostavijo in prosijo za prilagoditve.

Vse to vpliva tudi na odnose na delovnem mestu, tako med sodelavci kot z vodilnimi, saj prej visoko kompetentne ženske lahko postanejo negotove, izgubljajo zaupanje vase, hkrati pa zaradi nestabilnega razpoloženja ustvarjajo napetosti in nelagodje v timu.

Česa si zaposlene ženske želijo

• Da bi delodajalec in managerji imeli zavedanje in znanje o menopavzi ter bili seznanjen s tem, kako delovno okolje lahko vpliva na ženske v tem obdobju. Delodajalec naj bi organiziral izobraževanja za zaposlene, jih ozaveščal ter hkrati uveljavljal podporne strategije, npr. glede bolniške odsotnosti, fleksibilnega delovnega časa in možnosti dela od doma, uravnavanja temperature delovnih prostorov in dostopnosti informacij in nasvetov.
• Da bi bile deležne odnosa, ki kaže skrb, empatijo in spoštovanje, brez duhovičenja ali omenjanja »ženskih težav«. Zato tudi managerji potrebujejo trening komunikacijskih veščin, da lahko primerno vodijo pogovore o teh občutljivih temah (5).
• Ne želijo pa, da se tematika obravnava kot nekaj negativnega, kot bolezen ali hendikep, temveč da vodilni razumejo, da je to naraven proces, ki sicer lahko nekaterim povzroča resne težave, četudi le za določen čas (6). In ker se doživljanje menopavze med ženskami zelo razlikuje, ni pristopa, ki bi bil ustrezen za vse, temveč ga je potrebno individualno prilagoditi.

Področja povezana z delom, ki so potrebna izboljšav, vključujejo:

• ozaveščanje vodstva, da je menopavza lahko zaposlitveni zdravstveni problem:
• fleksibilen delovni čas;
• informacije in svetovanje v zvezi z menopavzo in obvladovanjem težav na delovnem mestu;
• boljše zračenje, klimatizacija in nadzor temperature delovnih prostorov;
• dostopnost hladne pitne vode in toaletnih prostorov;
• neformalna podpora na delovnem mestu npr. ženska mreža, podporne skupine ali telefonsko svetovanje (4,7) .

Značilno je, da večina žensk ne želi zaupati svoji težav managerjem, ker so ti moškega spola ali mlajši od njih. In ko potrebujejo dopust ali bolniško odsotnost zaradi menopavznih težav, bodo le redke to zaupale nadrejenim. Zato še toliko težje dobijo podporo ali prilagoditve, ker vodilni ne vedo, v čem je težava in lahko celo napačno ocenijo razloge za spremenjeno vedenje.

Nujno je torej, da so zaposleni vseh starosti in obeh spolov informirani, kako se samozavestno soočati s tovrstnimi zdravstvenimi težavami na delovnem mestu.

Zakaj so potrebne smernice za obravnavanje menopavze na delovnem mestu?

Določen del žensk se težko spopada z menopavznimi težavami pri svojem delu, pogosto tudi zaradi vpliva delovnega okolja. Delodajalec je odgovoren, da upošteva težave, ki jih lahko imajo. Zato je pomembno izobraziti tako vodje, da vedo, kako lahko pomagajo, kot same ženske, da se naučijo težave učinkovito obvladovati. Skrb za ženske bi morala biti vključena v programe zdravja pri delu ter v ocene tveganja. Te naj poleg vidnih fizičnih nevarnosti vključujejo tudi specifične potrebe žensk, upoštevaje razlike med spoloma, in zagotovijo, da delovno okolje ne bo še poslabšalo njihovih simptomov. Pozornost je treba usmeriti na temperaturo delovnih prostorov, učinkovito zračenje, dostopnost toaletnih prostorov in hladne pitne vode, fleksibilnost delovnega časa in možnost dodatnih odmorov. Upoštevajo pa naj tudi vpliv stresa na delovnem mestu in načine upravljanja z njim (8,9,10,11).
Z udejanjanjem ustreznih strategij lahko v veliki meri preprečimo negativne učinke menopavze na delovno učinkovitost.

Pristopi za lajšanje menopavznih težav

Pred farmakološkim zdravljenjem je potreben psihosocialni pristop. Kot zelo uspešni so se izkazali edukacija in skupinska terapija ter svetovanje glede sprememb življenjskega sloga (2). Ravno tako je učinkovita vedenjsko-kognitivna terapija, tako v skupini kot z uporabo knjižice samopomoči (12).

Ženskam ponudijo znanja in veščine, potrebne za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja ter doseganje dobrega počutja.

Najpomembnejši elementi so:

• Zdrav način prehranjevanja. Osnova naj bo zelenjava vseh barv in oblik, sadje, zlasti jagodičevje, ter semena, oreški in stročnice. Mnogim ženskam pomaga redno uživanje živil, bogatih s fitoestrogeni: stročnice, zlasti soja, laneno seme, polnozrnata žita, sezam, lan.
• Redno gibanje, priporočeno vsaj petkrat tedensko. Najboljše je kombiniranje vaj za moč in vadbe z lastno težo (tek, hoja…). Koristi so vsestranske: zmanjšala se bo tesnobnost in izboljšalo razpoloženje, koristilo bo kognitivnim funkcijam ter pospešilo metabolizem, hkrati pa ohranjalo zdravje kosti in srčno-žilnega sistema.
• Izogibanje kajenju in omejitev uživanja alkohola. S tem se zmanjša tudi tveganje za razvoj raka in osteoporoze.
• Dovolj kakovostnega spanca, v primeru nespečnosti je pomembna dosledna higiena spanja. Pomanjkanje spanja vodi v impulzivnost, utrujenost, manj volje za gibanje in neuravnoteženo izbiro hrane.
• Doseganje primerne hidracije, predvsem s pitjem vode. Pomanjkanje povzroča glavobole, utrujenost in letargijo, slabše razpoloženje, mišične krče pa tudi željo po sladkem.
• Skrb za dobro razpoloženje in čustveno stabilnost ter uravnavanje stresa s sprostitvenimi tehnikami, kot je ritmično dihanje. Zelo priporočljiva je tudi praksa čuječnosti, ki zmanjša občutek stresa, preprečuje depresijo in zmanjša kronične bolečine.

Ženske želijo predvsem strokovne in uravnotežene nasvete, ki vsebujejo bistvene informacije in so praktično naravnani, hkrati pa tudi čustveno podporo, ki jo lahko dosežemo z večjo ozaveščenostjo vodilnih in sodelavcev.

Zaključek

Delež starejših žensk med zaposlenimi bo še naraščal in prav vse bodo v določeni meri izkusile simptome menopavze. Prepoznavanje menopavze kot dejavnika zdravja pri delu, zavedanje njenega potencialnega vpliva na delo žensk ter razvoj in implementacija smernic za obravnavanje menopavze na delovnem mestu bodo koristili tako delodajalcem kot zaposlenim.

Izobraževanje vodilnih in ostalih zaposlenih bo olajšalo komunikacijo, omogočalo podporo in tako ohranjanje zavzetosti in učinkovitosti najbolj izkušenega dela delovne sile. S tem pa bo igralo pomembno vlogo tudi pri upravljanju talentov, gradnji odnosov in razvoju sodelovanja med zaposlenimi.

Literatura in viri:
1 Geršak, K. (2015) Fiziološke spremembe in menopavza. Zbornik Menopavzna šola 2015. Ljubljana.

2 Kopčavar Guček, N. (2015). Klimakterične težave in možnosti zdravljenja. Zbornik Menopavzna šola 2015. Ljubljana.

3 Pretnar Darovec, A., Darovec,J. (2015). Psihične spremembe po menopavzi. Zbornik Menopavzna šola 2015. Ljubljana.

4 Griffiths, A. (2017). Improving recognition in the UK for menopause-related challenges to women’s working life. Post Reproductive Health, 23 (4), 165-169.

5 Hardy, C., Griffiths, A., Norton, S., Hunter, M. (2017). What do working menopausal women want? A qualitative investigation into women's perspectives on employer and line manager support. Maturitas, 101, 37-41.

6 Griffiths, A., Maclennan, S., Hassard, J. (2013). Menopause and work: An electronic survey of employees' attitudes in the UK. Maturitas, 76, 155-159.

7 Work and the Menopause: A Guide for Managers (2010). Sneto z naslova www.bohrf.org.uk/downloads/Work_and_the_Menopause-A_Guide_for_Managers.pdf

8 The menopause in the workplace. A toolkit for trade unionists. Wales TUC Cymru. (2017). Sneto z naslova www.tuc.org.uk/wales.

9 Brewis, J, Beck, V., Davies, A., Matheson, J. (2017) The effects of menopause transition on women’s economic participation in the UK. Sneto z naslova www.gov.uk/government/publications.

10 Hardy, C., Thorne, E., Griffiths, A., Hunter, M.S. (2018) Work outcomes in midlife women: the impact of menopause, work stress and working environment. Women's Midlife Health 4:3. Sneto z naslova womensmidlifehealthjournal.biomedcentral.com/track/pdf/10.1186/s40695-018-0036-z.

11 Paul, J. (2003). Health and safety and the menopause: working through the change. Sneto z naslova www.tuc.org.uk/research-analysis/reports/working-through-change-health-and-safety-and-menopause.

12 Hardy, C., Griffiths, A., Norton, S., Hunter, M. (2018). Self-help cognitive behavior therapy for working women with problematic hot flushes and night sweats (MENOS@Work): a multicenter randomized controlled trial. Menopause, 25, 508–519.